1518 |
Anton
Plattner, zlatar iz Augsburga, izumi prvo brizgalno |
1602 |
von
Aschhausen skonstruira posebno dobro brizgalno; kupi jo mesto
Nürnberg; od tedaj je brizgalna glavno gasilsko orodje |
1843 |
začne
se širiti prostovoljno gasilstvo; pobudo zanj da gasilska
ormacija v Durlachu, nekakšna obvezna gasilska milica |
1851 |
prvo
gasilsko društvo v Avstriji |
1853 |
prvo
poklicno gasilsko društvo v Gradcu |
1870 |
prva
društva na slovenskih tleh, v Ljubljani, na Ptuju in v
Mariboru |
1872 |
-
prvo društvo v Slovenj Gradcu
- v Gradcu izdajo gubernialno uredbo, veljavno tudi za Koroško,
in požarni red
za podeželje; komorni uradi vseh trgov in
mest morajo na komunalne stroške
kupiti manjkajoče gasilsko
orodje; ob tem tudi thr Guštanj ni ostal indifirenten |
1875 |
prva
društva v Dravogradu in Radljah |
1878 |
12.
oktobra v gostilni Kleinlercher (Cvitanič) ustanovni občni
zbor prostovoljnega društva v Guštanju; guštanjska občina
premore le dve majhni prenosni brizgalni; velik požar, v
katerem Guštanj s fužinami vred skoraj do polovice pogori |
1879 |
7.
aprila potrdijo v Celovcu status društva |
1880 |
gasilci
si postavijo svoj dom 5 x 5 m (na nekdanjem sejmišču) ter
kupijo prve bluze in kape |
1883 |
naročijo
se na gasilski časopis |
1884 |
prvo
skupno fotografiranje |
1885 |
-
kupijo prvo brizgalno, šleme in svečane obleke
- lastnik posestva Javornik podari društvu moštveni voz |
1887 |
naročijo
prvo štampiljko |
1888 |
izdelajo
grb Sv. Florjana za gasilski stolp |
1895 |
gasilski
dom podaljšajo za 10 m |
1896 |
organizirajo
požarno ekipo v tovarni |
1901 |
blagoslovitev
prve zastave |
1902 |
ustanovijo
godbo na pihala; šteje 21 mož, ustanovitelj je Alojz
Kostwein; prvič nastopijo 1. septembra 1902 |
1916 |
-
zaradi vojne in pomankanja članov godbo razpustijo
- avstrijska vlada pozove društva, naj prodajo vsa orodja iz
bakra in medenine |
1917 |
preneha
vsako organizirano gasilsko delo |
1920 |
-
ustanovljena gasilska župa velikovška (v njej društva
Dravograda, Črne,
Guštanja, Mežice in Prevalj)
- ustanovljena župa za Mežiško dolino |
1921 |
društvo
se včlani v Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani |
1923 |
osrednje
društvo kovinarjev ustanovi skupaj z obratnimi zaupniki
jeklarniško godbo (ustanovitelj je Luka Juh) |
1928 |
ustanovitev
sanitetno-reševalnega oddelka |
1929 |
-
prizidek h gasilskemu domu
- Rudolf Plenar podari društvu avtomobil De DION POUTON |
1933 |
prvo
predavanje o zaščiti pred strupenimi plini |
1938 |
-
guštanska tovarna organizira gasilski vod, ki je podrejen
gasilski četi Guštanj
(šteje 36 članov; predsednik
in poveljnik je Engelbert Gostenčnik)
- razpuščen kulturno-prosvetniodsek |
1939 |
-
v Guštanju nočna vaja v obrambi pred napadi iz zraka, združena
z vajo za
zatemnitev
- društvo kupi ves material za gradnjo novega doma ter
poskrbi za načrte in
lokacijo; 2 svetovna vojna jim načrte
prekriža, gradbeni material zapleni
okupator |
1945 |
24.
junija je prva gasilska seja po vojni |
1946 |
prvi
občni zbor jeklarniških gasilcev (za načelnika izvoljen
Anton Vušnik, za poveljnika Albert Plazovnik) |
1948 |
LRS
sprejme zakon o prostovoljnih gasilskih društvih; julija se
ravensko društvo preimenuje v Prostovoljno gasilsko društvo
Guštanj |
1950 |
-
ustanovili so pevski zbor, vendar se zaradi načelnega stališča
GZ LRS ni
mogel razvijati
- ustanovijo prvo desetino pionirjev |
1951 |
-
okrajna gasilska zveza Slovenj Gradec sporoči, da se morajo
vse gasilske
enote združiti v eno društvo; tovarniška četa
naj se pridruži prostovoljni četi
Guštanj
- novembra ustanovijo v železarni prostovoljno gasilsko društvo
- ustanovijo pevski odsek |
1954 |
zamre
delo pevcev |
1955 |
Na
Ravnah izvolili iniciativni odbor občinske gasilske zveze,
okrajno zvezo v Slovenj Gradcu so ukinili, novo imenovali v
Mariboru |
1961 |
17.
septembra odprejo nov gasilski dom |
1968 |
društvo
prevzame nov gasilski avtomobil |
1969 |
Gasilska
zveza Slovenije imenuje koroško operativno območje, ki se
odcepi od mariborskega; sedež cone je na Ravnah, komandant pa
je Vlado Vališer |
1973 |
uvedejo
dežurno službo za reševanje in odstranjevanje poškodovanih
vozil s cestišč |
1978 |
proslava
100-letnice |